NK Vodice Šempas

Zgodovina kluba

Nogometni klub VODICE ŠEMPAS je bil ustanovljen 28.10.1972.

Na področju pod trnovskim gozdom, kjer ležijo vasi Šempas, Ozeljan, Šmihelj, Vitovlje in Osek, pa tudi Črniče in drugi okoliški zaselki, je bilo že od nekdaj veliko zanimanja za nogomet. Igralci s tega področja so igrali po različnih nogometnih klubih na Goriškem.

V Šempasu je po drugi svetovni vojni igrala ekipa Šempasa, ki je tekmovala z vasmi Dornberk, Branik, Vipava in drugimi. Kot igrišče se je uporabljalo prostor za zadružnim domom v Šempasu.

Leta 1972 se je v gostilni Tivoli (pri Zanu) zbrala skupina zanesenjakov in ustanovila nogometni klub (NK VODICE) z matičnim igriščem in sedežem v Šempasu. Ustanovni občni zbor je bil 28. oktobra 1972.

Ime kluba Vodice je bilo izbrano po kraju Vodice nad Ozeljanom, kjer je bil leta 1942 ustanovljen I. Primorski partizanski bataljon Simon Gregorčič. Ime kluba ima tako zgodovinsko podlago, istočasno pa tudi združevalni pomen za vse vasi v okolici.

NK Vodice je klub, ki se je že po par letih aktivnega delovanja povzpel na vrh primorskega nogometa. V prvenstvu 1974/75 je članska ekipa Vodic postala prvak EPNL (enotna primorska nogometna liga) in to brez izgubljene tekme, kar je odmevalo tudi v tedanjem jugoslovanskem nogometnem prostoru. V najbolj znanem športnem dnevniku Sportske Novosti je bil objavljen članek »BEZ PORAZA«. Moštvo je napredovalo in odigralo sezono 1975/76 v drugi republiški zahodno conski ligi ter zasedlo zavidljivo osmo (8.) mesto.

V teh letih so nastopili v nogometnih krogih dobro znani portoroški sklepi, ki so našo ekipo in (še mnogo drugih) administrativno porinili v rekreativno Goriško ligo.

Vendar je ekipa Vodic v tem obdobju vseeno pokazala svojo moč. Po zmagi nad NK Vozila Gorica smo leta 1978 prišli do finalne tekme v pokalu NZS zahod s takrat zelo močno Izolo, in izgubili po streljanju kazenskih strelov (2:3).

V Šempasu se je že takrat zelo dobro delalo z mlajšimi kategorijami, kar je dolgoročno prineslo rezultate. V sezoni 1985/86 so mladinci Vodic osvojili naslov prvaka v ligi MNZ Gorica –Tolmin in se uvrstili v območno mladinsko ligo zahod. V OML zahod so v sezoni 1986/87 osvojili drugo (2.) mesto, v sezoni 1987/88 pa so postali prvaki in se uvrstili v slovensko mladinsko ligo, kateri so v naslednji sezoni (1988/89) osvojili osmo (8.) mesto. V tem obdobju se je v našo mladinsko ekipo vklopilo kar nekaj igralcev iz Tolmina in Kozine. Vsem bo ostalo v spominu, da smo v SMNL igrali proti kar številnim članom kasnejše zlate generacije, ki so takrat igrali v različnih slovenskih klubih.

V tem obdobju so se portoroški sklepi sesuli, tako da se je v sezoni 1987/88 zopet osnovala EPNL. Zopet so se igrali nepozabni derbiji z Biljami, Renčami, mirensko Adrio, Brdi in drugimi, zanimanje za nogomet se je zopet povečalo. Na šempaski tribuni – »grivi« se je zbralo tudi po 500 gledalcev, ki so ustvarili nepozaben ambient. Še posebej so pečat navijanju dajali domači »Šošoni«.

Po vklopu večine mladincev iz MSNL v člansko ekipo smo v sezoni 1989/90 zasedli drugo (2.) mesto v EPNL. V sezoni 1990/91 pa smo postali prvaki EPNL.

V sezoni 1991/92 je z osamosvojitvijo Slovenije ekipa NK Vodice zaigrala v novoustanovljeni II. državni ligi zahod. Navkljub velikim razlikam v kakovosti med moštvi, v katerih so igrali številni uveljavljeni igralci iz jugoslovanskih lig, si je moštvo izborilo obstanek v ligi. Po ponovni reorganizaciji tekmovanja je ekipa med letoma 1992 in 1995 odigrala tri sezone v III. slovenski ligi zahod, nakar je sledil izpad v EPNL. V tem tekmovanju smo odigrali sezoni 1995/96 in 1996/97. Zaradi več objektivnih faktorjev v sezoni 1997/98 članska ekipa ni tekmovala.

V tem obdobju so na sceno ponovno stopili mladi talenti. Pionirji so v sezoni 1991/92 postali prvaki MNZ Nova Gorica. Na finalnem turnirju v Kopru smo premagali tradicionalno dobro Triglav Creino ter izgubili z Olimpijo po kazenskih strelih, ki je po zmagi v finalu postala pionirski prvak Slovenije. V letu 1997 smo prvič organizirali turnir Mateja Loverčiča, po našem pokojnem nogometašu, in sicer za kategorije U-8 in U-10. Turnir se, tudi po mnenju vseh sodelujočih, še vedno odvija na visokem nivoju, tako organizacijsko kot tudi tekmovalno. V letu 2001 smo začeli z organizacijo Božičnega (Zimskega) turnirja za mlajše kategorije. Turnir se odvija v dvorani OŠ Dobravlje, ki omogoča odlične pogoje. Oba turnirja ne bi bila mogoča brez pomoči članov in simpatizerjev kluba ter staršev, v zadnjih letih pa so glavni organizatorji veterani Vodic.

V tem obdobju so naši mladi nogometaši igrali in zmagovali na številnih turnirjih po domovini in tujini. V letih 2000 in 2001 smo na neuradnem državnem prvenstvu v kategoriji U-10 zasedli peto (5.) in šesto (6.) mesto.

S pomlajeno člansko ekipo smo po letu dni pavze v sezoni 1998/99 ponovno začeli igrati v EPNL in dosegli četrto mesto. V kasnejših letih se navkljub močni članski ekipi nikoli več ni uspelo prebiti na vrh EPNL. V letu 2006 je klub NK Vodice skoraj zamrl. Članska ekipa je končala s tekmovanjem in razpadla, pa tudi delo z mladimi je skoraj zamrlo. V tem času so aktivno delovali samo veterani in zelo uspešno igrali v mešani slovensko italijanski ligi.

Ponoven zagon kluba je začel v letu 2008, ko so vodstvo kluba prevzeli veterani NK Vodic. Resno se je začelo delati z mlajšimi selekcijami, kar se tudi že pozna. V klubu ponovno delujejo selekcije U-12, U-10, U-8, že četrto leto pa tudi najmlajša selekcija U-6. Tudi oba turnirja, turnir Mateja Loverčiča in zimski turnir v Dobravljah, sta dobila nov zagon. Oba turnirja, navkljub težkim časom, nista nikdar prenehala delovati.

Ponovno se je začelo urejati tudi infrastrukturo na igrišču in ob njem.

Pogoji za igranje nogometa v Šempasu so bili v vsej zgodovini kluba specifični. Igrišče je stisnjeno med zadružnim domom in hribom po širini, ter cesto in vrtom po dolžini. V letih 1972 in 1973 smo prvič uredili igrišče, postavili ograje, gole, uredili površino in slačilnice. V letu 1989 so na igrišču zasvetili reflektorji, kar je bilo za tiste čase nekaj neverjetnega. V letu 1992 smo zakopali v hrib nad igriščem, odstranili okrog 1500 m3 materiala ter s tem razširili igrišče na maksimalne možne mere. Ponovno smo uredili tudi travnato površino, ki je bila sicer skozi vsa leta velik problem. To razširitev nam je v veliki meri omogočil takratni sponzor Korotan Italiana, po katerem je nekaj časa klub tudi nosil ime.

V letu 2000 smo končno uredili prepotrebno drenažo, na igralno površino dodali kremenčev pesek in na novo posejali travo, v naslednjem letu pa dosejali travo. S tem je postala igralna površina zelo kvalitetna, na taki se v Šempasu še ni igralo. V letu 2002 in 2003 smo zamenjali dotrajano zaščitno ograjo nad igriščem in cesto ter postavili novo visoko zaščitno mrežo za golom na severni strani igrišča. Vseskozi smo tudi dograjevali in posodabljali slačilnice za igralce in sodnike. V letih 2009 in 2010 smo zamenjali dotrajane lesene stebre razsvetljave igrišča z novimi betonskimi. Obnovili in dokupili smo reflektorje ter samo napeljavo in krmiljenje. Tudi v slačilnicah se je zamenjalo potraten električni bojler za toplo vodo s toplotno črpalko.

Marsikaj je še potrebno urediti tudi v prihodnje, vse pa je odvisno od finančnih sredstev, ki jih je vedno manj. Volje nam zaenkrat še ne primankuje.

Na igrišču je vedno več otrok, ki trenirajo v upanju in veri, da bi dosegli uspehe in presegli uspehe, ki so jih dosegli igralci NK Vodic, ki so in še igrajo za reprezentanco Slovenije. Naj omenimo samo tiste najuspešnejše: vratar Borut Mavrič, Igor Zobec, Andrej Komac in Matija Škarabot. Številni so bili nosilci igre v slovenskih prvoligaških ekipah.

Trdo delo in nesporen talent igralcev z našega področja bosta ponovno omogočila ponoven vzpon kluba NK VODICE ŠEMPAS.